Franci Matoz je na včerajšnjem ministrskem zaslišanju napovedal ukinitev proračunskega Sklada za razvoj nevladnih organizacij, češ da ga ne potrebujemo, saj lahko vsakdo nevladnim organizacijam nameni 1 odstotek svoje dohodnine. Na dodatno poslansko vprašanje, ali sklad sploh pozna in ve, kaj se iz njega financira, pa je pošteno priznal, da ne oziroma da pozna »bolj napake oziroma – ne morem reči napake – ekstreme, ki so se mi zdeli nepravilni pri razdeljevanju sredstev; ne poznam pa celote in se bom o tem seveda poučil.«

 

Takšno priznanje se nam zdi pošteno. Dobro je, kadar minister odkrito pove, da nečesa ne pozna dovolj in se mora o tem poučiti.

 

Zato v pomoč novemu ministru – in vsem drugim, ki jih tema zanima – objavljamo nekaj ključnih dejstev o Skladu za razvoj nevladnih organizacij:

 

- V skladu se zbira nerazporejen denar od dohodnine oziroma dohodninskih 1-odstotnih donacij.

 

- Sklad v osnovi (so)financira troje: nevladniški razvoj in inovacije, EU investicije ter podporno okolje za razvoj prostovoljstva in NVO. Recimo, da v nekem kraju prostovoljci vodijo društvo za pomoč starejšim. Društvo dobro dela, vendar nima zaposlenih in komaj pokriva stroške. Na razpisu sklada lahko zaprosi za denar za zaposlitev koordinatorja, nakup opreme ali širitev programa. Če je izbrano, dobi del sredstev iz sklada.

 

- Sklad deluje od leta 2018 naprej; upravlja ga ministrstvo, pristojno za javno upravo, ki sredstva deli (izključno) prek javnih razpisov, vsi podatki so javno dostopni.

 

- Skupaj je bilo doslej iz sklada razdeljenih 69 milijonov evrov. Ali natančneje: 68.927.429,39 evra. Od tega je bilo 16,1 milijona evrov namenjenih za sofinanciranje evropskih projektov. S tem je sklad slovenskim organizacijam omogočil, da so pridobile kar 79 milijonov evropskih sredstev. Povedano drugače: vsak evro iz sklada je v Slovenijo prinesel pet dodatnih evrov iz Bruslja.

 

- Sredstva iz sklada je doslej prejelo 558 različnih nevladnih organizacij. Od tega 113 kulturnih organizacij, 95 humanitarnih in socialnovarstvenih organizacij, 78 izobraževalnih, 57 mladinskih, 56 športnih, 43 zdravstvenih, 36 okoljevarstvenih, 23 invalidskih … s področja demokracije in človekovih pravic jih je bilo 23.

 

- Največ sredstev je bilo doslej namenjenih kulturi – 14,1 milijona evrov, sledijo: podporno okolje za NVO – 12,3 milijona evrov, humanitarnost in socialno varstvo – 10 milijonov evrov, izobraževanje – 7,2 milijona evrov, okoljevarstvo – 5,7 milijona evrov, mladinske organizacije – 5,7 milijona evrov, šport – 4 milijone evrov, zdravstvena preventiva – 3,3 milijona evrov, demokracija in človekove pravice – 3 milijone evrov, invalidsko varstvo – 1,7 milijona evrov …

 

- Več kot polovica sredstev je bila namenjena NVO izven ljubljanske regije: te so prejele 36 milijonov evrov, NVO iz ljubljanske regije pa 33 milijonov.

 

- Za spodbujanje nevladniških inovacij in razvoja je sklad doslej financiral 563 delovnih mest; od tega 113 delovnih mest v humanitarnih in socialnovarstvenih organizacijah, 87 v kulturnih, 71 v izobraževalnih, 52 v športnih, 42 v zdravstvenih, po 33 v okoljevarstvenih organizacijah in tistih s področja varstva demokracije in človekovih pravic, 23 v invalidskih organizacijah … 325 delovnih mest je bilo ustvarjenih izven ljubljanske regije, 238 pa v ljubljanski regiji.

 

 

- Delo v nevladnem sektorju ni tekmovanje v priljubljenosti. Pravzaprav je precej nespoštljivo do humanitarnih, socialnovarstvenih, kulturnih, športnih, mladinskih, okoljevarstvenih in vseh drugih nevladniških delavcev, da jih silimo, da bodo svoj čas in energijo namesto delu za ljudi namenjali marketingu in tekmovanju z drugimi nevladnimi organizacijami.

 

- Ogromna večina dejavnosti nevladnih organizacij na donacijskem trgu praktično nima možnosti za uspeh. Kdor meni drugače, naj poskusi za Karitasov program dela z odvisniki od drog, ki je doslej že večkrat prejel sredstva iz sklada, zbrati primerljiv obseg dohodninskih donacij. Dejstvo je, da se ljudje množično odločajo predvsem za donacije za pomoč otrokom, medtem ko imajo številni drugi programi in ciljne skupine zelo omejene možnosti za pridobivanje sredstev. Seveda obstaja tudi druga pot: najem profesionalnega marketinga in vlaganje 30-40 odstotkov zbranih sredstev v promocijo. Tudi takšne primere v Sloveniji že poznamo. Vendar se velja vprašati, ali si res želimo, da država aktivno spodbuja sistem, v katerem pomemben del sredstev, ki jih posamezniki namenijo pomoči različnim skupinam, namesto v programe in uporabnike odteka v marketing in oglaševanje.

 

- Da so pričakovanja, da bi sredstva iz sklada lahko nadomestile dohodninske donacije posameznikov, povsem nerealna, dovolj zgovorno kažejo že naslednji podatki:

 

- Gasilska zveza Ljubljana, ki je za slovenske razmere velika, dobro prepoznavna organizacija z dobrim ugledom, je v letu 2024 z dohodninskimi donacijami zbrala 21.305,84 evrov. Iz sklada je prejela 100.000 evrov. Manjša, lokalna gasilska društva in zveze so še v slabšem položaju, saj je njihova prepoznavnost omejena na lokalno okolje, s tem pa tudi omejene njihove možnosti zbiranja sredstev prek namenitve dela dohodnine – Gasilska zveza Sevnica, Gasilska zveza Krško in Gasilska zveza Brežice so iz sklada vsaka prejele po 70.000 evrov. Iz dohodnine pa GZ Sevnica 875,96 evrov, GZ Brežice 959,77 evrov, GZ Krško pa zgolj 559,72 evrov.

 

- Še slabše se piše Zavodu karitas – Samarijan. Iz sklada je namreč prejel 120.000 evrov, iz dohodnin pa je v letu 2024 zbral skromnih 746,26 evrov … da o eni od največjih prejemnic sklada niti ne govorimo – založba Beletrina je namreč iz sklada doslej prejela 1.066.729,64 evrov, z dohodninami pa na primer v leta 2024 zbrala vsega 861,20 evrov.

 

PS 1 Medtem ko je gospod Matoz včeraj pošteno priznal, kaj ve in česa ne ve, ter se vzdržal ugibanj o morebitnih napakah, je poslanec in nevladnik-lovec Žan Mahnič spet pihnil nekaj lovskih. Zato še nekaj dobronamernih pojasnil zanj:

 

- »Preučevanje spolov v podsaharski Afriki« NI bilo nikoli financirano iz Sklada za NVO, ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo, temveč preko ministrstva za zunanje zadeve v okviru programov mednarodne razvojne pomoči. Gre dejansko za več projektov Slovenske karitas v Ruandi, eden je npr. nosil naslov Opolnomočenje žensk in krepitev podnebno odpornih skupnosti v okrožju Kirehe v Ruandi. Podobne dragocene projekte razvojne pomoči je Slovenska karitas izvajala in še izvaja v Libanonu in Južnem Sudanu.

 

- LGBT+ organizacije, ki naj bi jih po Mahničevih besedah sklad doslej posebej favoriziral, so v sedmih letih skupaj prejele 644.988,63 evra oziroma zgolj 0,9 odstotka vseh razdeljenih sredstev. Očitno gre za zelo nenavadno obliko favoriziranja.

 

- Sklad letno ne razpolaga s 15 do 20 milijoni evrov; v svoji zgodovini ni nikoli razpolagal z več kot 12,5 milijona evrov letno (leta 2026). Med letoma 2022 in 2025 je letno razdeljeval med 10 in 12 milijoni evrov, v dveh letih pred tem pa približno 5 milijonov evrov letno.

 

PS 2 Zavoljo transparentnosti: CNVOS je v zadnjih sedmih letih iz sklada prejel približno 2 milijona evrov za izvajanje podpornih storitev za nevladne organizacije (pravno, finančno in drugo svetovanje, informacijski servis, pomoč pri ustanavljanju in upravljanju organizacij, pridobivanju sredstev, iskanju poslovnih priložnosti, ter krepitvi organizacijskih kapacitet itd.). Gre za primerljive podporne aktivnosti, kot jih država – povsem upravičeno – financira tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije, le da v bistveno višjem obsegu; GZS je denimo samo lani prejela 4,5 milijona evrov javnih sredstev. Poleg tega je CNVOS prejel 430 tisoč evrov za sofinanciranje EU investicij. S temi 430 tisoč evri smo v Slovenijo pridobili 4.157.113,29 evra evropskih sredstev, nato pa prek lastnih javnih razpisov financirali aktivnosti 101 slovenske nevladne organizacije.